Aktualno - Filmski studio Viba film

POSLOVNI DOGODEK SKB
29.10.2019
Odpri

BIK
23.01.2019
Odpri

scenarij in režija Bojan Labović

produkcija Makus film

Sinopsis
Milan Veber je 40 letni brezposelni likovni pedagog, ki je že nekaj časa brez službe in mu seveda tudi kronično primanjkuje denarja. Živi v poceni najeti garsonjeri nekdaj žive delavske četrti industrijskega mesta ter se počuti premlad, da bi se postaral in prestar, da bi začel znova. Vse do trenutka, ko nekega jutra po prepiti noči hoče odpreti konzervo govejega golaža. Takrat skozi okno zagleda na ulici bika. Tistega bika, ki je pravkar pobegnil iz klavnice.

Režiser Bojan Labović je idejo za film dobil ob ogledu posnetka bežečega bika, ki ga je skozi okno s telefonom posnel anonimen stanovalec. Prav ta anonimnost je bila vzrok, da je bolj kot o samem pobegu začel razmišljati o dojemanju le tega. Še toliko bolj, saj se je bikov sprehod po mestnih ulicah zaključil z njegovo javno usmrtitvijo. Torej z dokončno kaznijo zaradi želje po svobodi in življenju.

Foto: Branimir Ritonja

RAJ
22.01.2019
Odpri

SPRAŠUJEM SE, KDAJ ME BOŠ POGREŠAL
21.01.2019
Odpri

režija: Petra Seliškar
produkcijska hiša: Petra Pan film

Amanda ima 17 let. Do sedaj ni imela lahkega življenja. Da bi se lažje soočila s svetom, si je izmislila živahno in politično nekorektno imaginarno prijateljico, ki jo vodi in ji pomaga pri najtežjem izzivu: odrasti in biti kos življenju. Njena zgodba je zgodba o pogumu in drznosti. Pustolovska in romantična zgodba, ki je divja in vendar polna humorja.

Zgodba je povzeta po drugem romanu prezgodaj preminule pisateljice Amande Davis, "Sprašujem se, kdaj me boš pogrešal". To je film ceste, ki premika fizične in mentalne meje ter bežeč od preteklosti išče prihodnost, ki jo je že moč slutiti.

POLSESTRA
20.01.2019
Odpri

Slovenija / Makedonija / Srbija / Hrvaška, 2019, barvni, 1 : 2,39 / 16:9

režija: Damjan Kozole
scenarij: Damjan Kozole, Urša Menart, Ognjen Sviličić
fotografija: Miladin Čolaković
montaža: Jurij Moškon, Atanas Georgiev
zvok: Julij Zornik, Igor Popovski
scenografija: Neža Zinajić
kostumi: Katja Hrobat
maska: Mojca Gorogranc Petrushevska
direktor filma: Matija Kozamernik

v glavnih vlogah: Urša Menart (Irena), Liza Marija Grašič (Neža), Peter Musevski (Silvo), Jurij Drevenšek (Brane), Damjana Černe (Breda), Anja Novak (Sanela), Labina Mitevska (Ardita), Mojca Fatur (Aleksandra), Urška Hlebec (Marina), Blaž Valič (sosed Vidmar), Tjaša Hrovat, Marjuta Slamič, Mateja Pucko, Maruša Majer, Iztok Jug Drabik...

producent: Danijel Hočevar
koproducenti: Labina Mitevska, Jelena Mitrović, Boris T. Matić
produkcija: Vertigo
koprodukcija: Sisters and Brother Mitevski, Filmska kuća Baš Čelik, Propeler Film, RTV Slovenijav sodelovanju s FS Viba film

finančna podpora: Slovenski filmski center, Makedonska filmska agencija, Filmski center Srbije, Ustvarjalna Evropa MEDIA, Eurimages Co-production development award, RE ACT nagrada

sinopsis
Irena ima 33 let, zapustila je moža in poskuša začeti znova. Postopek ločitve še traja. Njen mož se s tem ne more sprijazniti. Irena išče stanovanje. V Izoli obišče mamo. Izve, da njena polsestra Neža prihaja v Ljubljano na magistrski študij komunikologije. Očeta, s katerim že nekaj let ni govorila prosi, če bi lahko začasno živela pri polsestri. Oče pristane. Neža se počuti izigrano. V 27-ih letih sta odtujeni polsestri samo nekajkrat govorili, zdaj pa si delita enosobno stanovanje v Ljubljani. Najprej se ignorirata. Nervozno kadita na majhnem balkonu. Njuna komunikacija je omejena na očitke, preklinjanje, kratke pogovore o veganstvu in o luskavici. Obe sta polni protislovij in frustracij, vendar sta si veliko bolj podobni, kot si priznata.

Izjava režiserja
To je film o ljudeh, ki ne znajo komunicirati med sabo in ki si ne znajo pokazati čustev naklonjenosti.

Damjan Kozole

o režiserju
Damjan Kozole se je rodil leta 1964. Njegovi filmi so prejeli številne nagrade in nominacije: Rezervni deli so bili leta 2003 nominirani za berlinskega zlatega medveda, Sight and Sound ga je 2008 uvrstil med deset najpomembnejših filmov Nove Evrope; Slovenka je bila prikazana na preko 100 festivalih (Grand Prix Girona, Toronto, Rotterdam, Sarajevo…) in prodana v preko 40 držav; za zadnji igrani film Nočno življenje je prejel kristalni globus za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih 2016. Njegov kratki dokumentarni film v enem kadru Meje (2016) je bil prikazan in nagrajen na festivalih po celem svetu.

NE BOM VEČ LUZERKA
20.03.2018
Odpri

Ekipa
režija in scenarij: Urša Menart
direktor fotografije: Darko Herič, zfs
scenograf: Marco Juratovec
kostumografinja: Tina Bonča
oblikovalka maske: Lija Ivanič
montažer: Jurij Moškon
zvok: Julij Zornik, Gregor
kolorist: Teo Rižnar

v glavnih vlogah: Eva Jesenovec, Živa Selan, Jurij Drevenšek, Saša Pavček, Branko Završan, Špela Rozin, Timon Šturbej, Aljaž Jovanović, Matic Lukšič, Tina Potočnik Vrhovnik, Lara Vouk

producent: Danijel Hočevar
direktor filma: Matija Kozamernik
produkcija: Vertigo
koprodukcija: RTV Slovenija, NuFrame, 100 d.o.o.
v sodelovanju s FS Viba Film
finančna podpora: Slovenski filmski center

Sinopsis
Špela bo kmalu stara 30. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe, ampak se preživlja s priložnostnimi deli. Za razliko od njenih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili v tujino in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo v Ljubljani ostala, pa čeprav se večina njenega družabnega življenja odvija na Skype-u. Ko se brez denarja, dela in družbe znajde na kavču svojih razočaranih staršev, ugotovi, da bo odrasti težje, kot je pričakovala.

Izjava režiserke
Ne bom več luzerka je film o deziluziji in o generacijskem prepadu med »preizobraženimi« milenijci, ki jih nihče ne potrebuje, ter njihovimi starši, ki so imeli za svoje otroke visoka pričakovanja, zdaj pa le nemočno opazujejo, kako jim življenje ne steče, kot bi moralo.

Kratka biografija režiserke
Urša Menart (1985) je režiserka in scenaristka iz Ljubljane. Njena dokumentarna filma Nekoč je bila dežela pridnih in Kaj pa Mojca? se na humoren način ukvarjata z nacionalno identiteto in z odnosom med zgodovino in popkulturo. Sodelovala je tudi pri dveh scenarijih celovečernih filmov režiserja Damjana Kozoleta in sicer Nočno življenje (sodelavka pri scenariju) in Polsestra (ko-scenaristka).
Ne bom več luzerka je njen igrani prvenec.

foto: Željko Stevanić

JAZ SEM FRENK
20.03.2018
Odpri

Režiser: Metod Pevec
Scenarista: Metod Pevec, Ivo Trajkov
Direktor fotografije Marko Brdar
Montažerka: Jelena Maksimović
Scenograf: Marco Juratovec
Kostumografinja: Katja Hrobat
Oblikovanje maske: Mojca Gorogranc Petrushevska
Zvok: Julij Zornik, Branko Đorđević, Atanas Georgiev
Direktor filma: Matija Kozamernik

V glavnih vlogah: Janez Škof (Frank), Valter Dragan (Brane), Katarina Čas (Ines), Mojca Partljič (Milka), Anja Novak (Sabina), Silva Čušin (Marjuta), Mojca Ribič (Mother), Uroš Smolej, Primož Pirnat, Peter Musevski, Maja Sever, Emil Cerar, Davor Janjić in Radko Polič...

producent: Danijel Hočevar
koproducenti: Igor Kecman & Jelena Mitrović, Svetozar Ristovski & Kornelija Ristovska, Ivan Maloča & Maja Vukič

produkcija: Vertigo
koprodukcija: RTV Slovenija, NuFrame, 100 d.o.o.
v sodelovanju s FS Viba film
finančna podpora: Slovenski filmski center, Eurimages, Filmski center Srbije, Makedonska filmska agencija, HAVC – Hrvaški avdiovizualni center
svetovna prodaja: Soul Food

Sinopsis
Nepričakovana dediščina za pokojnim očetom, post-tranzicijskim tajkunom, povzroči prepir med bratoma, ki sta različna kot da prihajata vsak iz svojega kota razklane slovenske družbe. Frenk je gostilniški apostol z atavističnimi ostanki komunističnih idej in socialističnih vrednot. Brane je fokusiran na osebni uspeh, zelo uspešno je prilagojen liberalno kapitalističnim razmeram. Nekoč sta igrala v skupnem bandu in ljubila isto žensko. Če ne bi bilo njunega očeta in nenavadne dediščine, bi morda ostala brata, tako pa se zapleteta v zelo slovensko zgodbo.

Izjava režiserja
Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je izmišljen, je nekega dne Frenk dejansko prišel, potrkal je na moja vrata in se nič kaj vljudno predstavil: "Jaz sem Frenk!" Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah. Še preden sem se mu uspel upreti z utemeljenimi pomisleki, je začel govoriti o svojem bratu, o svojem očetu, o svoji ljubezni, o glasbi in spet o sebi. Zapeljal me je, verjel sem mu in zapisoval njegove zgodbe. Najbrž ni naključje, da sem v tistem času snemal dokumentarni film Dom. Tam je bilo veliko Frenkov, z majhnimi in veliki začetnicami, pa tudi z drugimi imeni. Zdaj pa: kaj je res? Vsekakor več kot vidimo na cesti in beremo v časopisih.«

About the director
Metod Pevec (1958) a film director and screenwriter, novelist and actor, who graduated from Philosophy and Comparative Literature at the Faculty of Arts in Ljubljana. Before and during his studies, in 1970’ and 80’ he played several main roles in Slovene and Yugoslav feature films and TV serials. Among them, several collaborations with the Serbian director Živojin Pavlović were the most important, i.e. the Slovenian feature film Farewell in the next war (1981). He also wrote several novels and a collection of short stories.

Feature films:
Home, 2015, feature documentary;
Tango Abrazos / Practicing Embrace, 2012, feature;
Alexandrians, 2011, feature documentary;
Good night, Missy, 2011, feature;
Hit of the season, 2008, TV feature;
Estrellita, 2007, feature;
Beneath Her Window, 2003, feature;
Carmen, 1995, feature